|
Aljoša Domijan: EnaA.com – projekt, ki se še vedno razvija
Pred kratkim smo se pogovarjali z Aljošo Domijanom iz spletne trgovine
EnaA.com. V pogovoru nam je predstavil način dela spletne trgovine,
prihodnje projekte in nevšečne plati tega posla.
Prvi del intervjuja
Drugi del intervjuja
Tretji del intervjuja
Splet je sodoben medij, ki ga mnogi šele odkrivajo. Obenem je tudi novo poslovno okolje. Brez velikega teoretiziranja lahko povzamemo njegove značilnosti. Splet ponuja:
a. Vedno večjo obveščenost,
b. vse manjše vstopne ovire na trg,
c. takojšen dostop do svetovnega trga,
d. hiter razvoj nadomestkov in s tem večje število istovrstnih proizvodov.
Kako na to novo poslovno okolje gledate vi? Ste morda zaznali še katere druge značilnosti?
Vse to bi držalo, velikokrat pa pozabljamo, da je splet najbolj konkurenčen trg do zdaj.
Kdaj ste pravzaprav začeli? Je spletna trgovina EnaA.com vaš prvi spletni projekt?
V podjetju smo že zelo zgodaj začeli z elektronskim trgovanjem, ker se nam je to zdela zanimiva rešitev. Pravzaprav smo najprej začeli s postavljanjem trgovin za druge, ko pa smo videli, da so tehnologijo kupili, premaknilo pa se ni nič, smo ubrali drugačno pot. V tem smo videli priložnost za spremembo strokovnih procesov in komuniciranja s strankami, seveda pod pogojem, da podjetje po postavitvi strani vloži še dodatno delo. Tako je nastala EnaA.com. Danes teče že 9. leto, odkar smo na spletu. Seveda smo bili na začetku manjši, vendar je zadeva z leti rasla.
Se že spogledujete s tujino? Dobivate kaj naročil tudi od tam?
Pred leti smo ugotovili, da smo največji tovrstni portal v regiji, zato smo imeli glede tega močnejše apetite. Tudi danes primerjamo podatke z italijanskim in avstrijskim trgom, in če pogledamo proporcionalno velikost Slovenije, opazimo, da je EnaA.com dejansko največja uspešnica te regije.
Nas pa seveda mika, da bi šli »čez«. Ko smo pred leti naredili analize, sta bila avstrijski in italijanski trg še precej bolj nerazvita, danes pa ugotavljamo, da je tam konkurenca hujša kot v Sloveniji, in da bi kot slovensko podjetje težko konkurirali. Tako raje razmišljamo o tem, da bi v teh državah poiskali ustreznega partnerja. Pravzaprav se pogovarjava o trgih, ki so recimo 50-krat večji od slovenskega in jasno je, da tudi v drugih pogledih, predvsem z vidika kapitala, realno ne moremo biti enakovredni npr. italijanskim investitorjem.
Vas zanima Evropa ali gledate širše?
Ko ljudje slišijo za elektronsko trgovino, se najprej spomnijo na Amazon.com in mislijo, da se tako izdelki kupujejo le prek luže, vendar je resnica nekoliko drugačna. Če Amazon ne bi bil tako uspešen v ZDA, potem tudi Slovenci ne bi mogli tako kupovati, kajti teh priložnosti je enostavno premalo. Elektronska trgovina deluje, če ima skladišča približno na 400 km, to je namreč zelo lokalen posel. Zato je Amazon po letu 2000 najprej vlagal v širitev skladišč. Če se želimo usmeriti tudi na tuje trge, enako čaka nas. V povezavi z drugimi investitorji nas torej čaka nekaj skladišč, ki jih je treba postaviti, na primer v Milanu in Torinu. V Sloveniji se da iti »čez mejo« in to je zelo vabljivo, zato o tem intenzivno razmišljamo.
Kako pa se lotevate promocije? Je za vas v tem času promocija sploh potrebna, ali pa so morda pomembnejši drugi dejavniki?
Tako kot sem uvodoma dejal, je to posel, v katerem je konkurenca najhujša, zato brez reklame in promocije ne gre. Res pa je, da se večinoma promoviramo na spletu. Obseg tovrstne promocije smo za letošnje leto še povečali.
Se vam samopromocija zdi dovolj?
Drugega pravzaprav ne moreš početi, saj je pretvorba prejemnikov tiskanega ali televizijskega oglasnega sporočila v kupca na spletu premajhna. Naš ciljni kupec, tisti, ki mu pošiljamo oglasna sporočila, je oseba, ki je že na spletu.
Koliko se pri spletni trgovini vlaga v razvoj? Zahteva to od vas poseben napor ali prihaja do tega organsko?
Kar tako do tega ne pride. Ves čas imamo ekipo, ki dela na razvoju V tem trenutku s podjetjem Halcom delamo na uvedbi novega plačilnega sistema, ki bo varnejši od vseh trenutno obstoječih v Sloveniji. Potrebno programsko opremo moramo ves čas prilagajati ponudnikom dostave, pa tudi dobaviteljem. To pomeni, da je potrebno ves čas delovati iz ozadja. Tega uporabnik ne vidi. Zaradi razvoja tehnologije pa je treba delati tudi frontalno, menjati zunanjo podobo, dodajati video vsebine in podobno.
Omenili ste varnost. Kako varno je po vašem mnenju spletno nakupovanje?
Menim, da je varnejša od česarkoli drugega, tako za ponudnika kot za obiskovalce. Večja verjetnost je, da vam bodo kreditno kartico zlorabili v klasični trgovini ali gostilni, kot pa na spletu.
Koliko artiklov trenutno prodajate v svoji spletni trgovini? Kateri so najbolj priljubljeni?
Trenutno ponujamo okoli 50.000 artiklov. Ta trenutek imamo 22 oddelkov in 126 dobaviteljev, tako da ta številka niti ni tako visoka, kot se morda zdi na prvi pogled. Najbolj priljubljeni so notesniki, predvajalniki MP3, zasloni LCD in morda trdi diski.
Na kakšen način pa izbirate artikle za svojo ponudbo?
Ponudba ni stvar izbire. Naš cilj je imeti vse.
Ali je v tem segmentu pomembno tudi povpraševanje po točno določnih izdelkih?
Pravzaprav bi radi imeli vse. Omejitev pri tem je, da v Sloveniji nimamo dobaviteljev, ki bi bili sposobni ponuditi vse. Težava je tudi v tem, da niso sposobni dati ustreznih opisov, nimajo strokovnega gradiva v elektronski obliki, največja težava pa je, da marsikateri dobavitelj naročila ni sposoben realizirati v 24-ih urah. Pravzaprav je na nas, da slabi ponudbi ne damo priložnosti.
Kateri je najbolj nenavaden ali morda najdražji izdelek, ki ste ga kdaj prodali?
Najdražji izdelki so vedno digitalni fotoaparati, ki stanejo nekaj tisoč evrov. Vendar smo vsako leto prodali vsaj enega in tudi v lanskem letu je bilo tako. Pred približno tremi leti je nekdo ob 2. uri ponoči opravil nakup fotoaparata v vrednosti 3000 evrov, in to v približno eni minuti. Ko smo naslednje jutro preverjali podatke, sprva nismo vedeli, kako reagirati, a se je nakup izkazal za resničnega. Pravzaprav digitalni fotoaparati najvišje kakovosti vsako leto presenetijo s tem, da jih nekdo kupi.
Med neobičajne pa bi lahko šteli nakupe nenavadno velikih televizorjev, za katere se sprva zdi nenavadno, da se kupec zanje sploh odloči. Po drugi strani pa prav nakup preko spleta stvari močno poenostavi ‒ zadevo poklikaš, se dogovoriš za plačilo po povzetju, in če ti izdelka ne dostavijo, ti sploh ni treba plačati. To je precej drugače kot v trgovini, kjer najprej kupimo, plačamo in nato začnemo razmišljati, kako bomo izbrano pripeljali domov.
Ste kdaj preverili oziroma raziskali, kakšen je profil ljudi, ki kupujejo najdražje izdelke?
Profil ljudi je pri vseh nakupih podoben, ugotovili pa smo, da gre večinoma za ljudi, starejše od 16 let, v zadnjem času pa se ta starost viša. Vse več je uporabnikov, starejših od 50 ali celo 60 let. Skupno jim je, da so zahtevni, da vedo, kaj hočejo, in da je njihov standard nadpovprečen. Vedno znova tudi ugotavljamo, da je izdelke, ki so zelo poceni in slabše kakovosti, težje prodati.
Kje vidite svojo spletno trgovino čez pet ali deset let?
Cilj je, da bi bil to trgovski portal, kjer bi bila zbrana ponudba vse Slovenije. Že danes sicer obstaja nekaj ponudnikov, ki isti izdelek ponujajo po različnih cenah, a računamo, da se bo v letu 2008 naš portal razvil v središče, ki bo vsem omogočalo prodajo prek spleta. Kaj to pomeni? Govorimo o nekaj 100.000 izdelkih.
Kaj bi vas pri tem lahko omejilo? Morda konkurenca?
Konkurenca pravzaprav nikoli ne omejuje, ampak vedno spodbuja k razvoju. Tega smo se naučili, zato smo na konkurenco vedno gledali kot na spodbudo za iskanje čim boljših rešitev in ne kot na omejevanje.
Kako številčna ekipa stoji za projektom EnaA.com?
Trenutno je v ekipi 15 redno zaposlenih posameznikov. V iskanju čim boljših rešitev na področju dizajna, vsebine in podobnega smo v lanskem letu število zunanjih sodelavcev povečali. Ugotovili smo namreč, da nismo sposobni sami zbrati vsega znanja, potrebnega za projekt, kakršen je EnaA.com. Zdaj ugotavljamo, da so naši načrti za letošnje leto s podvojitvijo števila sodelavcev postali še bolj sveži in še zanimivejši.
Kako vas ocenjujejo? Ste že prejeli nespodobno povabilo v obliki prevzemne ponudbe? Kolikšna je bila?
Ponudbe prihajajo ves čas, vendar je vprašanje, ali so nespodobne. Pravzaprav ni tako enostavno. Podjetje Gambit trade, ki upravlja z EnaA.com, je na trgu že 16, 17 let in je eno največjih računalniških podjetij. Ob morebitnih ponudbah je potrebno upoštevati dejstvo, da je EnaA.com neločljiv del Gambit trade-a. V tem trenutku prodaja portala EnaA.com sploh ne pride v poštev.
Pa bi vas lahko v prihodnje dobra ponudba premamila?
Posel je posel. Če bi se kdo oglasil z dovolj zanimivo ponudbo, smo vedno odprti za pogovore. Do zdaj smo se z vsemi samo pogovarjali, vendar mislim, da v Sloveniji ni ponudnika, ki bi bil pripravljen dati realno vredno ponudbo.
Bi, če bi lahko začeli znova, ponovno postavili spletno trgovino?
Če bi lahko začel znova, bi se ukvarjal izključno s spletno trgovino.
Ali razvijate tudi katere druge spletne projekte, ki jih bomo lahko uporabljali v prihodnosti?
V letošnjem letu načrtujemo lansiranje specifičnega iskalnika in nekaj spletnih strani, ki bi morda bile zanimive določenim uporabnikom, sicer pa ne bodo nič posebnega. Mislim pa, da bo zabavno.
Katere slovenske in katere tuje spletne projekte bi izpostavili? Se morda po kom zgledujete?
V tujini mi je bila zanimiva Adriatica, za katero se je izkazalo, da je znala dobro poskrbeti za vsebine in je postala ena največjih turističnih agencij na tem območju. Za Slovenijo pa težko rečem. Vsake toliko časa se pojavi zanimiv projekt, a so večinoma kratkega roka. Njihova skupna napaka je, da poskrbijo za postavitev, dizajn, osnovni model pa bolj ali manj šepa in ga ni mogoče nadgrajevati. Sicer pa s stanjem interneta v Sloveniji nisem najbolj zadovoljen. Če bomo znali ubrati pravo pot, obstaja možnost, da se v naslednjih letih število uporabnikov poveča.
Splet se je tako razvil, da moraš, če imaš spletno trgovino, slediti tudi Facebook-u, pogledati Google, Yahoo, ... Gre za določene uporabniške izkušnje in okolje, ki se mu moraš približati, če želiš biti v koraku s časom.
Ali sami kupujete tudi na spletu (morda na EnaA.com)?
Da, tako se je začelo. Kupoval sem na Amazon.com, in sicer knjige in plošče. Tudi pri nas, če se le da, kupim preko spleta. Zanimivo je, da splet uporabljam za stvari, ki jih je sicer težko najti. Veliko slovenskih podjetnikov je že ugotovilo, da se jih na spletu da najti. Najdemo vse, Prekmurja do Primorske.
Kaj pa vaše zasebno življenje? Kako preživljate svoj prosti čas – vam ga sploh kaj ostane?
Glede na to, da imam otroke, ki so še doma, največ prostega časa preživim z družino. Sicer pa kolesarim, se ukvarjam s športom.
Kam jo najraje popihate na dopust?
Najraje na morje.
Ali se znate »odklopiti« od dela?
Znam, saj drugače ne gre. Ne sebe ne sodelavcev nima smisla samo priganjati. Z ekipo želimo delati čim bolj harmonično, ker je to najpomembnejše.
|
