|
Interesantno lucidna sogovornica, ki ni Tjaša Kokalj, vendar ve, kaj hoče v svojem življenju.
Iskalnik Najdi.si je tudi konec leta 2007 objavil najbolj obiskano v preteklem letu. Kako komentiraš dejstvo, da je bil tvoj blog po obiskanosti na sedmem mestu?
Iskalnik najdi.si je v bistvu objavil lestvico najbolj iskanih blogov, ne obiskanih, kar verjetno ne odraža nekega realnega stanja pri obiskanosti. Sicer se mi zdi rezultat kar dober, a je šel ta podatek precej brez pretresov mimo mene in ga verjetno sploh ne bi opazila, če se na mojem blogu ne bi zabeležila povezava z Dajaninega bloga.
Katerega blogerja na slovenski sceni pa bi ti osebno dala v ospredje? Na svoji strani imaš narejene povezave na chefa (Mateja Zalarja), fetalija navajaš kot svojega idola, pa tudi ostale.
No ja, mislim, da je precej jasno, da so opisi povezav na mojem blogu mišljeni bolj na pol resno. Sicer pa so vsi blogi med mojimi povezavami tam ravno zato, ker jih spremljam bolj zvesto kot še nekaj drugih in jih hočem imeti le en klik stran. Za razliko od nekaterih blogerjev sem hudo neobremenjena z neko kvazi kvaliteto, ki naj bi se odražala samo v oh in sploh intelektualnih razmišljujočih in/ali družbeno kritičnih tekstih. Nimam potrebe po ločevanju blogov na "kvalitetne" in "nekvalitetne", obstajajo samo tisti, ki jih rada spremljem in tisti, ki jih pač ne. Vsakemu svoje.
Ali obstaja kakšen poseben razlog, da si svoj blog oblikovala v sklopu siola in ne "freelancersko" - ali je posredi finančna plat?
Posredi je v bistvu splet okoliščin, ne samo glede lokacije bloga, ampak tudi glede obstoja le-tega. Lahko rečem, da se z vsebinsko platjo spleta zelo dobro razumem, s tehnično pa se mi nikoli ni ljubilo ukvarjati in posledično tudi nikoli nisem razmišljala o freelance pristopu k zadevi. Sicer pa mislim, da Siolov Blogos prednjači med slovenskimi ponudniki tovrstnih storitev; tudi na seznamu desetih najbolj iskanih blogov prek Najdi.si je šest "Siolovih".
Ali se ti zdi, da se je blogerski način komunikacije v zadnjih nekaj letih povzpel na raven komuniciranja preko mobitelov, meilov ipd. ali pa bi lahko rekla, da je te načine celo presegel?
Hm. Komuniciranje prek bloga je kljub vsemu manj podvrženo dialogu kot komuniciranje prek mobitelov in mejlov. Da imaš svoj blog pravzaprav ne potrebuješ odziva; nekateri prav zato izključijo možnost komentiranja zapisov. Jaz imam pač rada odzive, ker je redkokatera moja objava sama sebi namen. Pa čeprav aktivno sodelovanje pri komentarjih pomeni tudi, da na vsak pretirano pozitiven odgovor dobiš še dva pretirano negativna ali tudi žaljiva. A doslej sem z mojega bloga zbrisala zelo malo komentarjev, samo tiste resnično žaljive v kombinaciji z obupnim izražanjem. Nočem se iti dvojnih meril – če imam odprte komentarje, naj bodo odprti za vse, pa čeprav to pomeni, da dobim v rednih intervalih servirano kakšno bodico od ljudi, ki menda ne berejo mojega bloga, a vseeno sem pa tja pridejo na obisk in pljunejo na moja tla. Še raje pa po meni osebno. Dobra terapija za mojo nagnjenost k obremenjevanju z nepomembnostmi, pravim jaz.
Kaj je tisto, s čimer "hraniš" svoje "odjemalce", da se vedno znova vračajo na tvoj blog in ga množično komentirajo?
Ena doza ažurnosti in ščepec interaktivnosti, do hrustljavega zapečeni v pečici osebnega pristopa k obravnavanim temam.
Kot že omenjeno in kot je zapisal tudi Iztok Gartner, so komentarji na tvoje bloge "... količinsko najštevilčnejši in povsem jasno je, zakaj ...". Bi rekla, da se presežna vrednost tvojega dela skriva v preprostih sporočilih, ki jih ponujaš?
Od kdaj so preprosta sporočila vredna komentiranja? Iztok Gartner pa je od nastanka tistega zapisa očitno že ugotovil, v čem je "skrivnost", saj ima že nekaj časa večje število komentarjev kot jaz.
Vsebine, ki se jih lotevaš, so sicer običajno del t. i. rumenih medijev. Ali se ti zdi, da si tako priljubljena prav zato, ker si "ljudstvo" želi smeha in iger, kar jim v presežkih ponujaš s "kukanjem skozi okno v domove slavnih"?
Bolj kot v domove slavnih mečem oko na različne rdeče preproge po katerih le-ti stopicljajo. Kaj zvezdniki počnejo za svojimi štirimi stenami, me pravzaprav ne zanima. Alergična sem na stavke tipa "vir je povedal". Slavne imam raje, ko so v svojem elementu – prostovoljno pod žarometi. Zato se tudi ne strinjam, da so vsebine, ki se jih lotevam, tračarske, ker v veliki večini trače le komentiram, objavim svoj pogled na njih. Čisto verjamem, da je to površnemu bralcu bloga povsem isti šmorn, a neki polnokrvni trači pri meni svoj prostor najdejo le v sobotni "tedenski diareji" med "nepotrebnimi novicami tedna".
Povsem jasno je, od kod ti navdih za pisanje. Zanima pa me, od kod izhaja tvoja fascinacija s slavnimi?
Je res povsem jasno, od kod mi navdih za pisanje? Kajti sama bi rekla, da me v trdni navezavi navdihujeta moja informacijska obsedenost in pop kultura. Zvezdniki (ali če želite – pop ikone) in množični mediji so pač fenomen današnje dobe. Tudi odklonilno držo do rumenih medijev so oblikovali prav ti. Če me kaj fascinira, potem so to množični mediji.
Bi lahko pritrdila dejstvu, da je način objavljanja točno določenih vsebin (v tvojem konkretnem primeru tračev) pravzaprav dobra tržna poteza, za katero si odkrila, da se izplača?
Mislim, da je moja najboljša "tržna poteza" to, da pišem tisto, kar hočem in se ne obremenjujem s tem, kaj bi bilo najbolj perspektivno s tržnega vidika, najbolj vredno komentiranja ali bi pritegnilo največ klikov. Sem naivna in še vedno mislim, da ljudje prepoznajo preračunljivost v tej meri. Seveda neka preračunljivost vedno obstaja, to je v človeški naravi pa če si priznamo ali ne, ampak če nimaš podlage v lastnem veselju, v čem je potem poanta?
Prispevke, kot je to običajno pri večini blogov, daješ v določene kategorije. Ali bi lahko rekla, da ti je glede na število objav, najljubša fejmus pipl?
Ne. Moji najljubši kategoriji sta "oko sokolovo" in "dogaja se". Mogoče za "oko sokolovo" nimam toliko materiala kot za "fejmus pipl", a je zato toliko bolj zabavno, ko naletim na kaj, kar je res vredno te kategorije. Komentiranje različnih aktualnih dogodkov na zloglasnem popkulturnem prizorišču za kategorijo "dogaja se" pa me precej zabava, ko sem pri volji in se razživim.
Očitno je bloganje tvoj način življenja - kje najdeš čas za tako pogosto objavljanje vsebin?
Dopovedala sem si, da je 6 ur spanja idealna mera za normalno funkcioniranje.
Ali je kontinuiteta objavljanja prispevkov na blogu bistvena za to, da ohraniš svojo publiko?
Seveda. Zakaj bi se nekdo dnevno vračal na nek blog, če se pa nova objava na njem pojavi le enkrat tedensko?
Se sama čutiš dovolj izpolnjeno s pisanjem oz. komentiranjem "zvezd" in "zvezd wanna be", medtem ko o tvojem zasebnem življenju ni mogoče izbrskati skorajda ničesar?
Da bi se kaj izvedelo o meni je pač potrebno redno brati moj blog. Vse se najde, če se hoče. Suhoparni podatki iz kategorije "o avtorju" so me vedno odbijali, sicer pa imam odprto tudi kategorijo za objave, ki se tičejo bolj ali manj samo mene in dogodkov iz mojega življenja.
Za konec nam torej povej še, s čim se sicer ukvarjaš v življenju? Kaj poleg bloganja izpolnjuje tvoje dneve oz. kako preživljaš prosti čas?
Pečem kvazi zdrave sladice in v vsesplošno zadoščenje negujem svojo plitkost. :)
|
